Omemba: Metka Klevišar

»Ko je leta 1990 na Onkološkem inštitutu za rakom na pljučih umiral moj ljubljeni duhovni prijatelj Marjan Rožanc, sem ga spremljala vsak dan šest mesecev do smrti.«

»Kot civilna družba bi se morali naučiti bolj odločno pritiskati na politiko.«

»Še vedno ni sprejet zakon o paliativni in hospic oskrbi!«

»Da ni kadra, da ni denarja, slišimo. Sprašujem: Kaj pa, če ni prave politične volje? Ker ni zavedanja, da bomo umrli prav vsi?«

»Kako mojstrsko početi nič. Nismo navajeni, da bi tako odgovarjali ljudem, ki nas vprašajo, kaj delamo.«

»Spodobi se, da ves čas nekaj delamo.«

»V teh dneh bi verjetno mnogi lahko rekli, da ničesar ne počnejo. Mnogi imajo končno čas tudi za kaj takega.«

»Ker je za človeka naravnost zdravilno, da včasih ne počne nič, da ima čas o marsičem razmisliti in da se tega tudi veseli.«

»Prav nič ni narobe, če se s tem tudi pohvalimo. Morda s tem pomagamo še komu, da začuti, da je čisto v redu, če tu in tam enostavno malo polenari.«

»Smrt zanjo največja učiteljica.«

»Ali je smrt moč premagati oz. kaj je močnejše od smrti?«

»Mislim, da sta rojstvo in smrt dve tako veliki stvari, da jih ne moremo v svoje roke vzeti.«

»Verjame v posmrtno življenje in tudi v svetost življenja od rojstva do smrti.«